Obdobje procesov je čas, ko je bilo sprejeto rimsko pravo in obenem uveden preiskovalni oz. inkvizicijski sodni postopek. Ta je potekal za zaprtimi vrati in pri njem so uporabljali mučenje. Vodili so ga krvni sodniki po kazenskih zakonikih, torej ”izobraženi” pravniki, v katerih je naveden tudi čarovniški zločin, za katerega je določena smrt na grmadi, zasluge temu, si lahko pripiše cesar Karel V., ki je leta 1532 za celotno nemško cesarstvo postavil ta zakon. Pri nas so se začeli ti procesi stopnjevati sredi 16. stoletja, najbolj pa so se razmahnili v drugi polovici 17. stoletja. Najhuje je bilo na Štajerskem, med Dravo in Muro, najbolj zaposlena pa so bila sodišča v Ljutomeru, Hrastovcu in Mariboru.
S pomočjo mučenja ali torture je bilo mogoče doseči vsakršno priznanje, saj je veljalo pravilo »Priznanje je kralj dokazov«. Stopnje mučenja so si v procesu sledile od lažjih k težjim, ni bilo omejeno in je bilo pogosto prepuščeno rabljevi domišljiji. Od mučene osebe so zahtevali, da pove, kdo je z njo ali njim sodeloval v čarovniških procesih in tako se je krog osumljenih dramatično širil. Kazenski postopek se je lahko začel tudi na osnovi suma brez kakršnih dokazov.
Znan je bil tudi preizkus z vodo. Domnevno čarovnico so potopili v reko in jo pogosto obtežili s kamnom. Če je plavala, so menili, da hudič ne pusti umreti svoji ljubljenki, zato so jo sežgali. Če pa se je utopila, so ugotovili, da je nedolžna. Če obtožen prizna svoje zločine, je obsojen na grmado, če se skesa, je sodišče tako milostno, da ga pred sežigom obesijo ali zadavijo. Če pa še vedno zanika obtožbe, se mora sodišče zateči k mučenju. Če nato prizna med mučenjem, mora po 24 urah priznanje ponoviti. Če priznanje umakne, ga je treba znova preskusiti z mučenjem. V glavnem, krivdo so izsilili, dokler je še bilo kapljice daha v osebi.
O skrajni krutosti teh postopkov govori primer iz leta 1673, ki se dogaja v Hrastovcu, ko so osebi v želji po priznanju, medtem ko so jo izpraševali na čarovniškem stolu, v obute čevlje večkrat vlili razbeljen loj. Istega leta je v Hrastovcu zabeležen primer, ko je oseba, obtožena čarovništva, po 83 urah mučenja na čarovniškem stolu še vedno vztrajala pri zanikanju obtožnice, kasneje pa je v zaporu zaradi posledic mučenja umrla.
Vir: https://almiracatovic.wordpress.com/2014/11/05/marina-poslednja-sezgana-carovnica/
