Čas čarovniških procesov je na evropskih tleh trajal od 15. stoletja do 18. stoletja, razen na Poljskem, kjer je preganjanje čarovništva v 18. stoletju šele doseglo vrh. Ta čas velja za enega največjih genocidov v evropski zgodovini, kjer se ne ve natančnega števila obsojenih in umorjenih, med žrtvami pa so močno prevladovale ženske, še posebno so se preganjalci osredotočili na iztrebljanje babic in porodničark ter zeliščark. Omenja se število od 40.000 do 100.000 ljudi, na Slovenskem okoli tisoč, ker pa so številni spisi izgubljeni lahko samo domnevamo. Valvasor poroča, da naj bi sredi sedemdesetih let 17. stoletja zaradi čarovništva požgali celotno vas Bočkovo na Notranjskem.
Zapis čarovniških procesov
Po številu procesov je tako na prvem mestu srednja Evropa oziroma tako imenovano nemško cesarstvo, kamor so sodile tudi slovenske dežele, s 25.000 sežganimi, na Poljskem beležijo 10.000, v Franciji 4.000, na Škotskem 1000, v Skandinaviji 2.000, v Angliji 500, Irska pa praktično ne pozna procesov. Med vsemi žrtvami so močno prevladovale ženske, razen na Islandiji, kjer je bilo zaradi čarovništva sežganih 110 moških in 10 žensk.
Začetki čarovniškega procesa segajo v leto 1430 v okolico Ženevskega jezera. In tam, kjer se je začelo, se je tudi končalo, v Švici namreč, kjer so usmrtili zadnjo čarovnica v Evropi. To je bila Anne Goeldi, znana kot lepa služkinja, ki je zanosila s svojim gospodarjem, ta pa jo je obtožil, da je začarala njegovo osemletno hčer, tako da je ta pljuvala žeblje. Na smrt je bila obsojena 13. junija 1782, kjer so ji odsekali glavo.
O pravih čarovniških procesih pri nas govorimo od leta 1546, ko je bilo pred sodišče v Mariboru zaradi suma čarovništva postavljenih vsaj šest žensk. Pri nas pa se zgodba zaključi v Radgoni, od koder prihaja ena zadnjih žena obtoženih čarovništva, in sicer Apolonijo Herič so obtožili čarovništva, ker je znala iz mleka narediti več masla kakor druge. Verjetno bi zaradi tega končala na grmadi, če ne bi bilo to že v času (okoli 1745), ko so se čarovniški procesi bližali koncu in postali prepovedani. Apolonija je res imela srečo. Čarovniške procese je povsem prepovedala Marija Terezija, potem ko je zahtevala, da ji vse procese v deželah pod njeno oblastjo predložijo v njeno osebno odločitev.
Vir: https://almiracatovic.wordpress.com/2014/11/05/marina-poslednja-sezgana-carovnica/
