Občina Ribnica, kjer danes prebiva približno 10 000 prebivalcev, je po svetu znana predvsem zaradi večstoletne tradicije izdelovanja suhorobarskih in lončarskih izdelkov.
Mojstrovine rokodelstva v Ribnici segajo v 15. stoletje, ko so številne slabe letine, nenehni pritiski Turkov, kmečki upori ipd. prisilili takratnega avstrijskega cesarja Friderika III. v odločbo za izdajo t. i. krošnjarskega patenta. Ta pomemben privilegij je omogočal prebivalcem ribniško-kočevskega območja pravico do prostega trgovanja z domačimi izdelki brez plačila davkov.
Tako so se leseni izdelki, ki so jih prebivalci ribniške pokrajine izdelovali doma, začeli prodajati po različnih koncih cesarstva. Še danes jih poznamo pod nazivom »suha roba«.
Do prvih sejmov je prihajalo že v 16. stoletju, ko so imeli ribniški tržani s cesarskim dovoljenjem tedenske sejme kot posebno trško svoboščino. Ti sejmi so bili posebno živahni ob žegnanjih. Ribničani so si postavili celo lastno sejmišče, t. i. »kavmav« (Kaufmauer). Skozi stoletja so se sejmi selili v Sodražico, pa nazaj v Ribnico, od leta 1975 pa imamo v Ribnici spet vsakoletni Semenj suhe robe in lončarstva.
Semenj se že od svojega začetka organizira vsako prvo septembrsko nedeljo, ko ribniški trg preplavi približno 400 stojnic! Glavni organizator enega izmed največjih turistično-etnoloških prireditev v državi je Turistično društvo Ribnica, ki poskrbi za združitev številnih posameznikov, ribniških društev ter mnogih rokodelcev. Za en dan se Ribnica spremeni v veliko rokodelsko trgovino, kjer lahko osebno spoznate naše rokodelske mojstre, jih opazujete pri delu in tudi kaj povprašate.
V čast rokodelstvu poteka na ta dan tudi Rokodelski festival, kjer se predstavijo še vsi preostali slovenski rokodelci, nosilci znaka kakovosti Art&Craft Slovenija. Tako lahko na sejmu kupite najkakovostnejše izdelke domače in umetnostne obrti.
