Prva omemba Ribnice sega v leto 1220, ko je to podro\u010dje obvladovala fevdalna rodbina Turja\u010danov, in sicer kot gospostvo Rewenicz, v srednjem veku pa se je ime spremenilo v Reiffnitz, kakor ji je pravil tudi Janez Vajkard Valvasor (glej sliko poleg).<\/p>\n\n\n\n
Leto 1492 je zaznamovalo razvoj Ribnice, kjer se je za\u010delo izdelovanje ribni\u0161ke suhe robe. Zaradi nenehnih problemov, kot so tur\u0161ki vpadi, slabe letine in pritisk cehov je 23. oktobra leta 1492 cesar Friderik III. izdal za ribni\u0161ko obmo\u010dje poseben za\u010dasni privilegij, ki ga danes poznamo kot kro\u0161njarski patent, ki je dovoljeval prosto trgovanje z oljem, suknom, \u017eivino, platnom, maslom ter doma\u010dimi lesnimi in lon\u010denimi izdelki po celotnem avstrijskem cesarstvu. Privilegij, ki je bil sprva izdan kot za\u010dasni ukrep, je s kasnej\u0161imi potrditvami drugih vladarjev, postal pravna podlaga za razvoj kro\u0161njarske trgovine, ki \u017ee stoletja dolo\u010da na\u010din \u017eivljenja prebivalcev Ribnice.<\/p>\n\n\n\n
Zaradi tega, vsako leto 23. oktobra, Ribnica praznuje ob\u010dinski praznik. Najprej so Ribni\u010dani izdelovali lesene predmete zase, vendar sta jih njihova iznajdljivost in pretkanost hitro pripeljala do prodaje ribni\u0161ke suhe robe. Prvi sejmi suhe robe so se pojavili \u017ee v 16. stoletju, ko so imeli ribni\u0161ki tr\u017eani s cesarskim dovoljenjem tedenske sejme kot posebno tr\u0161ko svobo\u0161\u010dino. Ribni\u0161ki semenj suhe robe in lon\u010darstva se \u017ee od za\u010detka organizira vsako prvo nedeljo v septembru, ko se na ribni\u0161kem trgu pojavi pribli\u017eno 400 stojnic. To je v naslednjih stoletjih prebivalcem predstavljalo pomemben vir zaslu\u017eka, zato se je lesna obrt hitro \u0161irila s prena\u0161anjem znanja iz roda v rod.<\/p>\n\n\n\n
V Ribnici poznamo tradicionalne dejavnosti, ki so se razvile skozi stoletja obrti, in sicer suhorobarstvo in lon\u010darstvo. Dobro sta razviti zaradi obilice lesa in gline, zato ju imamo za najmo\u010dnej\u0161i panogi v Ribni\u0161ki dolini. Danes so poleg suhorobarstva in lon\u010darstva razvite \u0161e druge gospodarske dejavnosti kot so predelava lesa, izdelava stavbnega pohi\u0161tva ter kovinarstvo. O ribni\u0161kem lon\u010darstvu je prvi poro\u010dal Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske leta 1689. Veliko ve\u010dino lon\u010darskega znanja so otrokom prena\u0161ali iz roda v rod o\u010detje, nekateri pa so svoje otroke po\u0161iljali k va\u0161kim lon\u010darjem, pri katerih so se u\u010dili od mladih let. Velikokrat so pri obrti sodelovale vse generacije, ki so \u017eivele pod isto streho.<\/p>\n\n\n\n
Kro\u0161njarski patent je pripomogel k temu, da je bila ribni\u0161ka roba \u017ee v 15. stoletju dostopna vsem v cesarstvu, saj se je razvila potujo\u010da trgovina z izdelki, ki so jo nosili s kro\u0161njo na ramenih \u2013 temu danes pravimo kro\u0161njarstvo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zgodovina Ribnice Prva omemba Ribnice sega v leto 1220, ko je to podro\u010dje obvladovala fevdalna rodbina Turja\u010danov, in sicer kot gospostvo Rewenicz, v srednjem veku …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/splet.smgs.si\/ZuzekPia\/www.predstavitev_domacega_kraja.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/8"}],"collection":[{"href":"https:\/\/splet.smgs.si\/ZuzekPia\/www.predstavitev_domacega_kraja.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/splet.smgs.si\/ZuzekPia\/www.predstavitev_domacega_kraja.si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/splet.smgs.si\/ZuzekPia\/www.predstavitev_domacega_kraja.si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/splet.smgs.si\/ZuzekPia\/www.predstavitev_domacega_kraja.si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/splet.smgs.si\/ZuzekPia\/www.predstavitev_domacega_kraja.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/8\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":120,"href":"https:\/\/splet.smgs.si\/ZuzekPia\/www.predstavitev_domacega_kraja.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/8\/revisions\/120"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/splet.smgs.si\/ZuzekPia\/www.predstavitev_domacega_kraja.si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}